Miljarde, sproščene s sproščenimi omejitvami
Nemčija je s strogimi fiskalnimi pravili ublažila vpliv kritičnih dogodkov, kot sta finančna kriza leta 2008 in pandemija COVID-19. Vendar so v zadnjih letih prispevala h gospodarskemu upadu. V prizadevanjih za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti največjega evropskega gospodarstva in ob vse večjih geopolitičnih napetostih je večina nemških politikov 18. marca 2025 glasovala za sprostitev fiskalne zavore, ki ureja razmerje med javnim dolgom in BDP. Prilagoditev vključuje izvzetje obrambnih izdatkov, ki trenutno presegajo 1 % BDP, iz omejitev dolga, razširitev letne meje zadolževanja v višini 0,35 % BDP na zvezne dežele (prej je veljala le za zvezno vlado) in ustanovitev investicijskega sklada v višini 500 milijard evrov. V naslednjih dvanajstih letih naj bi te naložbe posodobile infrastrukturo, kot so ceste, izobraževanje, zdravstvo in energetski sektor. Od leta 2009 morajo nemške zvezne dežele vzdrževati letni primanjkljaj v višini največ 0,35 odstotka BDP. Ta konservativni pristop je Nemčiji omogočil, da je leta 2023 ohranila javni dolg na ravni malo manj kot 63 odstotkov. Za primerjavo, ta številka je bila precej pod povprečjem EU, ki je znašalo 91,6 odstotka, medtem ko je v Italiji presegalo 134 odstotkov, v Grčiji pa je doseglo kar 163,9 odstotka.
V nasprotju s pravili
Po podatkih časnika Financial Times bi lahko Nemčija svoj delež dolga zvišala celo na 86 odstotkov, ne da bi to bistveno negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vendar pa rahljanje dolžniške zavore povzroči naraščanje javnega dolga, kar je v neposrednem nasprotju z zahtevami Evropske unije. V skladu s posodobljenimi fiskalnimi pravili EU, ki so začela veljati aprila lani, morajo države članice, katerih javni dolg presega 60 odstotkov, predstaviti načrt za njegovo postopno zmanjševanje, pri čemer morajo letni proračunski primanjkljaj ohraniti v mejah 3 odstotkov.
Vpliv na EU
Kot poroča Vanguard, bi se po razumnem osnovnem scenariju primanjkljaj Nemčije do naslednjega leta lahko povečal na 1,5 odstotka. To bi potencialno povečalo BDP te države - in celotnega euroobmočja - za približno 0,4 do 0,5 odstotne točke. Poleg tega so v začetku marca razprave o morebitni potrditvi nemške dolžniške reforme povzročile močno povečanje donosnosti 10-letnih nemških državnih obveznic. Nadaljnja rast donosov obveznic bi lahko ovirala nadaljnje zniževanje obrestnih mer v Evropi in poslabšala dolžniško breme že tako zadolženih držav, kot sta Italija in Grčija.
Povečanje dinamike v Evropi
Po drugi strani je treba omeniti tudi pozitivne vidike. Sprostitev finančnih sredstev in njihova ustrezna dodelitev bi lahko Nemčiji prinesla gospodarske koristi. Povečanje naložb v ključne sektorje bo podprlo proizvodnjo, povpraševanje po nemških izdelkih v tujini in s tem rast izvoza. Podobno bodo imeli koristi tudi trgovinski partnerji Nemčije, saj se lahko poveča povpraševanje po njihovih izdelkih. Po mnenju ekonomista Jana Bureša s portala Patria Finance naj bi se na primer BDP Češke republike, katere izvoz in uvoz v Nemčijo sta lani predstavljala 32 oziroma 21 odstotkov, nekoliko povečal, in sicer za približno 0,5 odstotka. Tomáš Pojar, češki svetovalec za nacionalno varnost, pričakuje največje koristi v avtomobilskem, obrambnem in gradbenem sektorju, poroča ČTK. To bi lahko bilo pozitivno tudi za Slovaško, katere največja trgovinska partnerica je Nemčija z 21-odstotnim deležem izvoza in 17-odstotnim deležem uvoza. Izjema, povezana s porabo za obrambo, bi lahko pozitivno vplivala na nemška podjetja, kot sta Rheinmetall, največji proizvajalec v obrambnem sektorju, ali industrijski velikan ThyssenKrupp. Dolgoročni izziv za Nemčijo bi lahko bile carine v višini več deset odstotkov, ki jih je Donald Trump uvedel za Evropsko unijo. Zaradi njih nemški finančni minister Jörg Kukies ocenjuje 15-odstotno zmanjšanje izvoza iz države.
