Ostra korekcija
V ponedeljek, 27. januarja 2025, je tehnološki sektor dobesedno "krvavel". Vodilna podjetja na trgu polprevodnikov, kot sta Broadcom (AVGO) in Nvidia (NVDA), so se izkazala za ena najslabših, saj so odpisala približno 17 % svoje vrednosti. Delnice podjetja Broadcom so padle na 202,13 dolarja, delnice podjetja Nvidia pa so zaključile pri 118,42 dolarja. Zaradi padca se je zmanjšala tudi tržna kapitalizacija podjetja Nvidia, saj je velikan izgubil približno 600 milijard dolarjev vrednosti, s čimer je po podatkih spletne strani Companiesmarketcap.com padel na tretje mesto najdonosnejših podjetij na svetu. Indeks NASDAQ Composite (IXIC) je na dan izgubil več kot 3 odstotke in zaključil pri 19.341 točkah. Vendar se je, tako kot delnice obeh podjetij, še naprej gibal blizu najvišjih vrednosti vseh časov. Tudi druga podjetja v sektorju, kot sta Alphabet in AMD, so se soočila z nekoliko nižjimi padci.*
Investiranje.com)*
Nvidia's share price development over the last 5 years. (Vir: Nvidemija) (Vir: Nvidemija) (Vir: Nvidemija) Investiranje.com)*
Investiranje.com)*
Prodaje so bile globalne
Znižanja so prizadela tudi evropska podjetja, kot sta ASML (ASML) in Siemens (SIEGn), ki zagotavlja električno strojno opremo. Na tokijski borzi so na primer precejšnje izgube utrpeli dobavitelj opreme za testiranje polprevodnikov Advantest (6.857), Softbank (9.984), lastnik britanske družbe ARM Holdings, in proizvajalec kablov Fujikura (5.803).* Borze v drugih azijskih državah so bile ta dan zaprte zaradi praznikov, zato bodo morebitne spremembe vidne šele pozneje.
Prekašal je tudi vodilne
Negativno razpoloženje med vlagatelji in s tem povezan val padcev je sprožil kitajski model umetne inteligence DeepSeek. Istoimensko zagonsko podjetje, ustanovljeno leta 2023, je v začetku tega tedna objavilo novo različico R1 svojega odprtokodnega jezikovnega modela in pri tem izkoristilo zmanjšano zmogljivost čipov družbe Nvidia. S tem je sledil modelu, ki je bil objavljen lani. Kot poroča CNBC, sta oba izdelka na neodvisnih testih tretjih oseb s svojo zmogljivostjo presegla modela ameriških tehnoloških velikanov. To so bili model Llama podjetja Meta, ChatGPT podjetja OpenAI in Claude Sonnet zagonskega podjetja Anthropic. O svojih lastnostih je prepričal tudi potrošnike, ko je 27. januarja 2025 postal največkrat prenesena brezplačna aplikacija v ZDA v trgovini Apple Store in prehitel ChatGPT in Googlov Gemini. DeepSeek je za tako izjemen dosežek po njihovih besedah potreboval nekaj mesecev in približno 6 milijonov dolarjev. Poleg tega je zanimiva tudi uporaba čipov Nvidia, saj si ZDA že več let prizadevajo omejiti izvoz naprednih polprevodnikov na Kitajsko. Kot poročata CNBC in CNN, kitajskemu zagonskemu podjetju v takem primeru ni le uspelo razviti zmogljivejšega modela s čipi nižjega razreda, temveč se celo postavlja vprašanje, ali je uspelo zaobiti ameriška pravila ali pa ta v praksi ne delujejo tako, kot je mislila ameriška vlada.
Model so pohvalili tudi konkurenti
Predstavniki tehnoloških podjetij so prav tako komentirali DeepSeek in priznali njegovo odlično delovanje. Tako je na primer izvršni direktor Microsofta, Satya Nadella, pohvalil njegovo računsko učinkovitost in opozoril, da kitajskega razvoja ne smemo jemati zlahka. Ustanovitelj podjetja OpenAI Sam Altman je na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter) zapisal, da je "spodbudno imeti novega konkurenta". Po informacijah, ki jih je objavil Reuters, je ameriški predsednik Donald Trump DeepSeek označil za "budnico" za ameriški tehnološki sektor, japonski minister za digitalizacijo Masaaki Taira pa je priznal, da umetna inteligenca iz Kitajske ni več let za časom, kot so mislili.
Potroški velikih tehnoloških podjetij za umetno inteligenco
Največ zanimanja je vzbudilo razmerje med zmogljivostjo in ceno, zaradi česar so vlagatelji postali negotovi, ali so izdatki velikih tehnoloških podjetij za umetno inteligenco res upravičeni. OpenAI bo za širitev ameriške infrastrukture porabil 500 milijard dolarjev, kar je po Trumpovih besedah največji projekt v zgodovini. Približno 65 milijard dolarjev namerava vložiti lastnica Facebooka, družba Meta. Microsoft namerava za podatkovne centre porabiti 200 milijard dolarjev, Amazon pa "le" 10 milijard dolarjev. Po drugi strani pa so na trgu tisti, ki po poročanju NBC News ne verjamejo, da model DeepSeek stane le toliko.
* Pretekli rezultati niso zagotovilo za prihodnje rezultate.
