Ostaja vprašanje, v kolikšni meri bodo ti načrti prepričali vlagatelje. Prav verodostojnost proračunskih strategij bo odločala o tem, ali bodo države ohranile ugodne pogoje financiranja ali pa bodo morale sprejeti višje premije za tveganje. Najbolj viden primer je danes Francija, kjer kombinacija visokega dolga in politične negotovosti povzroča pritisk na stroške servisiranja dolga, kar posledično povečuje volatilnost na trgu državnih obveznic.
Ko zadeva program nakupa v nujnih primerih (PEPP), je Evropska centralna banka decembra 2024 končala vse povezane reinvesticije. To pomeni, da morajo nakup vrednostnih papirjev zasebnega in javnega sektorja izvesti vlagatelji brez neposredne podpore centralne banke. Poleg tega je razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic v začetku leta padla pod prag 100 bazičnih točk. Do tega je prišlo po ustanovitvi 500 milijard evrov vrednega sklada, namenjenega financiranju vojske in podpori gospodarstva.
Po drugi strani bančni sektor v to okolje vstopa z razmeroma močnim kapitalskim položajem. Povprečni količnik CET1 se je v prvem četrtletju leta 2025 ustalil nad 16 odstotki, najnovejši stresni testi pa so pokazali, da so banke bolj odporne kot leta 2023. Težava pa je večja občutljivost na tržna gibanja, saj imajo banke v lasti večji obseg državnih obveznic - po ocenah 3,9 bilijona EUR. Čeprav so portfelji razpršeni, lahko močno povečanje donosnosti privede do nerealiziranih izgub, ki se običajno odražajo v kazalnikih likvidnosti in v zmožnosti uporabe vrednostnih papirjev kot zavarovanja.
Razvoj na kreditnem trgu zaenkrat kaže mešano sliko. Banke so ohranile posojilne standarde za podjetja nespremenjene, kar kaže na določeno stopnjo stabilizacije. Povpraševanje podjetij po posojilih se je nato nekoliko povečalo, vendar ga na koncu zavira negotovost, povezana s trgovinskimi konflikti in upočasnitvijo svetovnega gospodarstva. Gospodinjstva po drugi strani čakajo na opaznejše znižanje hipotekarnih obrestnih mer, kar bi podprlo stanovanjski trg. Na splošno pa še vedno velja, da se posojilni pogoji ne zaostrujejo, vendar bo njihovo sproščanje verjetno postopno in selektivno.
Inflacija v euroobmočju se je medtem približala ciljni vrednosti ECB in avgusta dosegla 2,1%. Natančneje, cene hrane, alkohola in tobaka so se zvišale za 3,2 odstotka, tesno pa so jim sledile storitve s 3,1-odstotno rastjo. Po drugi strani so cene energentov pokazale nasprotno dinamiko, saj so se znižale za 1,9 odstotka. Na podlagi teh podatkov je Evropska centralna banka po junijskem znižanju obrestnih mer prešla v previdno pavzo, kar je potrdila s septembrsko odločitvijo o ohranitvi obrestnih mer pri 2,15 odstotka. Kot običajno bo prihodnja trajektorija odvisna predvsem od podatkov in od razvoja fiskalnih politik posameznih držav članic.