Problematika odplačevanja hipotek je ključnega pomena za kitajski bančni sektor, saj je bil prav nepremičninski trg v zadnjem desetletju eden od pomembnih dejavnikov rasti lokalnega gospodarstva. Toda zdaj so po poročanju časnika Wall Street Journal Kitajci začeli zavračati plačilo za nedokončane razvojne projekte. Zaradi velikega zanimanja za stanovanja v državi je prišlo do predprodaje nepremičnin in plačevanja hipotekarnih posojil mesece ali leta pred dokončanjem dejanskih stavb. Leta 2020 pa je vlada zatrla hitro zadolževanje razvijalcev v državi in določila trdne omejitve, kar je povzročilo upočasnitev gradnje in nezadovoljstvo plačnikov, ki ne želijo več čakati na svoje nepremičnine. Ocene govorijo o predvideni izgubi v višini 300 do 350 milijard ameriških dolarjev, če bodo posojilojemalci prenehali plačevati vsa stanovanja in hiše v gradnji.
Zadolžena past
Druga tempirana bomba je morda že omenjeni program gradnje v okviru pobude Nova svilna cesta, ki jo je Kitajska začela izvajati pred devetimi leti. Vendar zdaj ni gotovo, ali bodo države, ki jim je zagotovila pomoč v okviru tega projekta, lahko odplačale svoje obveznosti. Na splošno se Kitajska že dolgo sooča s kritikami, da revnim državam zagotavlja neugodna posojila in poskuša težave z odplačevanjem, ki sledijo, izkoristiti za krepitev svojega vpliva. Zaradi nezmožnosti odplačevanja so države pogosto prisiljene plačati v obliki blaga ali zemljišč. Pasti težav tega "instrumenta globalne ekspanzije" je že leta 2021 razkrila študija AidData, ki je opisala problem previsokih cen, korupcije in vzdržnosti dolga. Glede na trenutne gospodarske razmere, s katerimi se sooča svet, pa se poraja vprašanje, ali si Kitajska na ta način "nehote" ne ustvarja dolžniške pasti.
Pandemija je spremenila pravila igre
Pandemija COVID-19 in s tem povezane omejitve so razvitim gospodarstvom povzročile velike gospodarske težave, medtem ko so države v razvoju dobesedno spravile na kolena. Gospodarski zlom Šrilanke, ki ima do Kitajske dolg v višini najmanj 5 milijard EUR, je vzorčni primer, kam bi se lahko razmere končale, po mnenju svetovnih oblasti pa tudi drugim državam, kot sta Laos in Maldivi, grozi, da bodo zašle v podoben položaj. Prav Kitajska je ena največjih upnic teh držav. Neplačilo dolgov drugih držav v razvoju bi ji lahko v sedanjih razmerah, ko se breme njenega dolga močno povečuje, povzročilo velike težave. Skupni dolgovi države, podjetij in državljanov skupaj bi lahko po ocenah Bloomerga letos dosegli do 275 odstotkov BDP.
Ena slaba novica za drugo
Kitajska se mora letos spopasti z več negativnimi novicami. Poleg že omenjenih težav je aprila doživela propad bank v regiji Henan, kjer je izginilo 6 milijard ameriških dolarjev, stranke pa nenadoma niso mogle dostopati do svojega denarja. Šele po številnih protestih je glavni kitajski bančni regulator CBIRC posegel po odškodnini. Poleg tega se je 24. julija na spletni strani CBIRC pojavila informacija, da regulator preiskuje tudi inšpektorja iz podružnice v Henanu zaradi disciplinskih kršitev. Nadaljnje podrobnosti še niso bile objavljene. Logična posledica razmer so porajajoča se vprašanja in zaskrbljenost glede tega, ali bodo tudi druge banke na lokalnem trgu morda začele plačevati, kar bi še poslabšalo trenutne razmere in dodalo nov val negativnega razpoloženja na lokalni kitajski trg in tudi na svetovni trg.
Olivia Lacenova, analitičarka podjetja Wonderinterest Trading Ltd.
